Nekdanji Hotel Krona, danes mestna hiša
Na zgradbi nekdanjega Hotela Krona najdemo značilnosti tako renesančne kot baročne arhitekture. V nekdanjem slavnem hotelu danes (od leta 2006) deluje mestna hiša. Nekdanji lastniki kompleksa zgradb, Eszterházyji, so zgradili njegov osrednji del, ki je služil kot zgradba za goste. Dolnjelendavska hranilnica je uspešno poslovno leto 1891 kronala tako, da je zgradbo kupila, razširila in odprla slavni hotel.
Vila notarja Oszkárja Laubhaimerja, danes knjižnica
Spada med neobaročne zgradbe. Zgrajena je bila leta 1906. Je izjemno arhitekturno delo. Privlačnost razgibani zunanjosti hiše dajejo štirje vogalni stolpiči, baročne kartuše in dekorativni zaključki stavbe. Pomembna dela celotnega objekta sta manjša zgradba, ki je služila kot uradni prostor za notariat, in umetniško izdelana ograja.
Secesijska zgradba
Značilne secesijske elemente najdemo na stavbi v Glavni ulici na hišni številki 46, v kateri je nekoč delovala tiskarna in papirnica Ernőja Balkányija. Hišo so zgradili leta 1907 po načrtih Lászla Takácsa. Arhitekt uporablja narodne dekorativne elemente, na primer motive tulipana, vrtnice in srca. Skupina zgradb se deli na tri dele.
Evangeličanska cerkev
V Lendavi in njeni okolici je bil vpliv reformacije v 16. stoletju zelo močan. Na območju je delovalo več evangeličanskih verskih skupnosti. V drugi polovici 16. stoletja so tudi Bánffyiji za nekaj desetletij prevzeli to vero. Prvi reformatorski pridigar mesta je bil Ferenc Tőkés, v 1570-ih letih pa je tu deloval pridigar György Kultsár, katerega tri knjige so bile natisnjene v madžarščini v tiskarni Rudolfa Hoffhalterja, ki so ga v Dolnjo Lendavo povabili Bánffyji. Pred zgraditvijo sakralne stavbe je več donatorjev darovalo del svojega premoženja evangeličanski skupnosti za namen nakupa parcele za gradnjo cerkve. Na parceli, ki so jo kupili na omenjen način, so leta 1906 zgradili župnišče. Poleg župnišča je stala šola. Evangeličanska cerkev, katere dvojnika najdemo v madžarskem mestu Csorna, so zgradili leta 1934.
Kulturni dom Lendava
Načrte Kulturnega doma Lendava, največkrat omenjenega kot gledališka in koncertna dvorana, je oblikoval madžarski arhitekt Imre Makovecz. Znan je kot zagovornik organske arhitekture. Bistvo tega je uporaba večinoma naravnih materialov ter skladnost stavbe in njene okolice. Arhitekt je sledil temu stilu tudi pri gradnji lendavskega »kulturnega svetišča«. Stavba tako nosi prepoznavne znake arhitekture Makovcza. Za mnoge ljudi je protislovna, a je v resnici zelo funkcionalna, z našo preteklostjo prežeta moderna umetnina. Velik in profesionalno opremljen oder, čudovita dvorana, prostran predprostor in impozantna zunanjost kot magnet privabljajo turiste, ki obiščejo mesto.
Center Bánffy
Je skromna meščanska hiša na naslovu Glavna ulica 36, katere deli so bili zgrajeni že v 18. stoletju. Stavbo je kupil ugleden odvetnik dr. Adolf Wollák, ki se je v Dolnjo Lendavo priselil leta 1887. Po 2. svetovni vojni je postala državna oz. občinska last, leta 2004 pa so v njej ustanovili Center Bánffy, ki je pomembna kulturna ustanova regije in pomurske madžarske narodnostne skupnosti.
Viri:
Štefan Galič – Szúnyogh Sándor – Dr.Tomka Miklós: Mesto na razglednicah v letih 1898 do 1945 / Alsólendva képes levelezőlapokon1898-tól 1945-ig
Zbirka monografije OBČINA LENDAVA
Dolnja Lendava v obdobju meščanstva 1867-1945 / Az alsólendvai polgárosodás korszaka 1867-1945
Göncz László: Fejezetek Lendva történetéből 1920-ig
www.terme-lendava.si , www.lendava-turizem.si
Fotografije: Digifot, Fotografije in tisk d.o.o.