Poslovnik

Na podlagi 16. člena Statuta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (Népújság, št. 46/2016) je Svet Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: MSNSOL) na svoji 4. redni seji dne 27. 04. 2019 sprejel

POSLOVNIK SVETA MADŽARSKE SAMOUPRAVNE NARODNE SKUPNOSTI OBČINE LENDAVA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se urejajo način izvrševanja pravic in dolžnosti članov Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: svet) in članov njegovih komisij, potek dela sveta in njegovih komisij, postopki sprejemanja odločitev ter druga vprašanja, ki so pomembna pri delu sveta oziroma njegovih komisij.

2. člen

Vprašanja v zvezi z organizacijo in delom sveta in njegovih komisij, ki jih ta poslovnik ne ureja, lahko svet v skladu s tem poslovnikom uredi tudi s sklepom ali z drugim pravnim aktom.
Za vprašanja v zvezi z delom komisij sveta, ki jih ta poslovnik ne ureja, se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika za svet.

3. člen

Svet zastopa predsednik sveta, ki sklicuje in vodi seje sveta ter poskrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Delovna jezika sveta in njegovih komisij sta madžarščina in slovenščina.

4. člen

Delo sveta in njegovih komisij je javno.
Delo in dokumenti sveta in njegovih komisij so javni, razen če svet ali njegove komisije obravnavajo zadevo zaupne narave oziroma če je zaupna obravnava nujna zaradi varstva osebnih podatkov.
Javnost dela – poleg drugih zakonsko določenih načinov – svet zagotavlja z obveščanjem javnosti o svojem delu ter omogočitvijo prisotnosti predstavnikov javnosti in medijev na svojih sejah.
Svet lahko – na pobudo predlagatelja obravnavane zadeve, predsednika sveta, predsednika komisije, katerega izmed članov sveta ali Nadzornega odbora – odredi izključitev javnosti iz celotne seje ali dela seje tudi v primeru, če obravnavana zadeva ni zaupne narave oziroma če to ne bi bilo nujno zaradi varovanja osebnih podatkov, toda se lahko utemeljeno predpostavlja, da se bodo ob razpravi pojavila vprašanja v zvezi z zadevami zaupnega značaja oziroma da bo objava obravnavanih informacij škodila kakšnemu varovanemu interesu ali v javnosti povzročilo izoblikovanje slike, ki je drugačna od dejstev.
Sklep iz prejšnjega odstavka svet sprejme v zaprtem delu seje.
O tem, kdo je lahko poleg predlagatelja gradiva seje in svetnikov prisoten na zaprti seji oziroma zaprtem delu seje, odloča predsednik sveta.
Gradiva in dokumenti sveta in njegovih komisij, povezani z zadevo, ki na podlagi zakonskih določil ni za objavo oziroma je zaupne narave, niso javno dostopni.
Člani sveta ne smejo obveščati javnost o informacijah iz gradiv in dokumentov zaupne narave.
Način spoznavanja delovanja in dokumentov sveta in njegovih komisij oziroma zadevne postopke ureja zakon o dostopu do informacij javnega značaja.

5. člen

Svet dela in odloča na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah.
Svet zaseda v sklopu rednih in izrednih sej.

II. KONSTITUCIJA SVETA MSNSOL

6. člen

Dotedanji predsednik je dolžan najkasneje v 20 dneh od volitev sklicati konstitutivno sejo sveta.Če tega ne stori, konstitutivno sejo v treh dneh po poteku roka iz prejšnjega odstavka skliče dotedanji podpredsednik.

7. člen

Prvo sejo sveta do izvolitve novega predsednika sveta vodi dotedanji predsednik.

8. člen

Na konstitutivni seji svet izmed prisotnih članov imenuje vsaj tričlansko mandatno komisijo.
Za čas zasedanja mandatne komisije se seja sveta prekine, predsedujoči odredi odmor za nedoločen čas.

9. člen

Mandatna komisija pregleda dokazila o izvolitvi članov ter na podlagi teh predlaga potrditev mandata članov sveta.
Ko prejme poročilo o pregledu dokazil o izvolitvi, mandate na predlog mandatne komisije potrdi svet.

10. člen

Svet MSNSOL se konstituira s potrditvijo mandatov več kot polovice njegovih članov. Mandat članov traja do konstituiranja sveta v novem mandatu.

11. člen

Na konstitutivni seji svet na predlog vsaj enega člana sveta izmed svojih članov izvoli predsednika.

12. člen

Na konstitutivni seji dvet MSNSOL imenuje člane v Svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: PMSNS).

13. člen

Svet v 45 dneh po konstituciji imenuje člane Nadzornega odbora, imenuje stalne komisije in ugotovi nadaljnja delovna telesa sveta.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA

14. člen

Člani sveta imajo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonov, statuta, tega poslovnika in drugih zakonskih aktov.
Član sveta:
- ima pravico in se je dolžan udeležiti sej sveta, sodelovati na njih in sodelovati v odločanju;
- na predsednika sveta, na druge organe sveta in na urad lahko naslovi vprašanja in jim lahko daje pobude;
- ki je imenovan v Svet PMSNS, je na njegovih sejah dolžan zastopati sprejete sklepe sveta MSNSOL;
- je lahko prisoten na sejah komisij brez pravice glasovanja;
- lahko kandidira za vsako funkcijo sveta in njegovih komisij; lahko predlaga druge za člane organov in komisij sveta, za člane javnih zavodov in drugih organizacij, katerim je svet ustanovitelj ali soustanovitelj, ter za člane javnih zavodov in drugih organizacij, v katerih je MSNSOL zastopana;
- lahko daje svetu predloge za obravnavo vprašanj in sprejem pravnih aktov, ki so v njegovi pristojnosti – razen proračuna, končnega računa in drugih pravnih aktov, ki se na podlagi zakona ali statuta sprejmejo le na pobudo predsednika;
- lahko glasuje za predloge v zvezi s splošnimi in drugimi pravnimi akti in odločitvami MSNSOL ter lahko vloži amandmaje k predlogom;
- lahko sodeluje v določitvi dnevnega reda sej sveta.
Članu sveta za opravljanje svoje funkcije pripada honorar, ki ga določa pravilnik.

15. člen

Član sveta je dolžan varovati zaupne informacije, ki jih pridobi pri opravljanju svojega dela, tako osebne podatke ter podatke, ki po zakonu, po drugih pravnih predpisih ali po pravnih aktih sveta in proračunskih organov štejejo za državno, poklicno ali poslovno skrivnost.

16. člen

Član sveta ne more biti odgovoren za podano mnenje, izjavo oziroma oddan glas pri opravljanju svoje funkcije. Za dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz članstva v svetu, član sveta nima imunitete in za te prevzema odškodninsko in kazenskopravno odgovornost.

17. člen

Član sveta lahko predsednika, druge organe sveta in urad MSNSOL zaprosi za pojasnila, če jih potrebuje za sodelovanje v delu sveta ali komisij sveta.
Član sveta lahko na predsednika oziroma urad MSNSOL naslovi vprašane ter poda pobudo, da predsednik oziroma urad MSNSOL v svoji pristojnosti določena vprašanja uredi oziroma v teh vprašanjih odloči.
Organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in podati zahtevane informacije v skladu s predpisi. Na izrecno prošnjo morajo odgovor oziroma informacije članu sveta posredovati tudi pisno.

18. člen

Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in komisij, katerih član je.
V kolikor se član ne more udeležiti seje sveta oziroma komisije, je najkasneje do začetka seje dolžan o tem dejstvu in o vzrokih za odsotnost obvestiti urad MSNSOL, predsednika sveta
oziroma predsednika zadevne komisije. Če nastopi nepremostljiva ovira ali kak drug vzrok, zaradi katerega do začetka seje ne more sporočiti svoje odsotnosti, je to dolžan storiti takoj, ko ima priložnost za to.

IV. SEJE SVETA

Uvodne določbe

19. člen

Svet dela in odloča v sklopu sej.
Seje sveta se skličejo na sedežu MSNSOL.
Seje sveta se organizirajo v popoldanskem času.
Sklic seje Sveta
Sklic redne seje

20. člen

Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta v skladu z delovnim načrtom sveta, na pobudo drugih predlagateljev, določenih s Statutom, ali če tako zahtevajo okoliščine, toda najmanj štirikrat letno.

21. člen

Vabilo na redno sejo mora vsebovati predlagan dnevni red ter gradiva, o katerem bo svet razpravljal.
Gradiva za vključitev v dnevni red seje sveta lahko predlagajo predsednik in člani sveta ter v zadevah iz njihove pristojnosti tudi komisije sveta in Nadzorni odbor.
Obvestilo o sklicu seje sveta se skupaj z gradivom za sejo članom pošlje najmanj 7 dni pred načrtovanim terminom seje.
Vabilo in gradivo za sejo se pošlje po elektronski pošti, tistim članom Sveta, ki to izrecno zahtevajo, pa tudi tudi v fizični obliki.
Če zaradi predpisanih ali določenih rokov ali objektivnih razlogov gradiva ni mogoče poslati skupaj z vabilom, se gradivo lahko pošlje tudi naknadno.

22. člen

Vabilo na sejo se pošlje predsedniku, podpredsedniku in članom sveta, PMSNS, poslancu madžarske narodne skupnosti, županu, pripravljavcem gradiv seje, medijem in morebitnim drugim dotičnim, katerih prisotnost je potrebna za obravnavo posamezne točke dnevnega reda.
Svet in njegove komisije poslujejo v fizični ali elektronski obliki.
Sklic izredne seje

23. člen

Izredno sejo sveta na lastno pobudo ali na pisno pobude vsaj tretjine članov sveta skliče predsednik.
Izredna seja se lahko skliče za razpravo in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Za izredno sejo sveta ne veljajo predpisani roki za redne seje.
V kolikor predsednik v 5 dneh od vložitve obrazložene pisne pobude za sklic izredne seje ter ustreznega gradiva ne skliče izredne seje, lahko to v nadaljnjih 5 dneh stori kateri koli član, ki je prvotno dal pobudo za sklic seje, ali njegov pooblaščenec. V tem primeru izredno sejo vodi član, ki ga imenujejo člani sveta, ki so prvotno dali pobudo za sklic seje.
Vabilo za izredno sejo se skupaj z gradivom članom sveta vroči najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v najkrajšem možnem času in na način, ki zagotavlja, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se ti ob tem terminu lahko tudi zglasijo. V tem primeru se predlog dnevnega reda ter gradivo lahko podata na sami seji.
Svet pred pričetkom seje sklepa o tem, ali so podani razlogi za sklic in izvedbo izredne seje. V primeru, da teh razlogov občinski svet ni ugotovil, se izredna seja ne opravi in se za obravnavo predlagana vsebina uvrsti na redno sejo.

24. člen

Člani Sveta morajo v pisni pobudi za sklic izredne seje navesti vzroke za sklic. K pobudi se priloži predlagani dnevni red ter gradiva želenih tem za razpravo. Če gradiva nimajo na razpolago, lahko člani sveta pred sklicem izredne seje predsednika in urad MSNSOL pozovejo k pripravi posameznega gradiva.

25. člen

Predsednik je v dnevni red izredne seje dolžan umestiti točke, ki so podane v pisni pobudi; hkrati lahko dnevni red dopolni tudi z nadaljnjimi točkami.
Korespondenčna seja

26. člen

Korespondenčna seja se lahko opravi le v utemeljenih nujnih in neodložljivih zadevah.
Na korespondenčni seji se lahko sprejmejo le posamezni pravni akti (sklepi in odločbe). V sklopu korespondenčne seje se ne sme odločati o proračunu, končnem računu, načrtih dela ter o splošnih pravnih aktih, tako o statutu, odlokih, ustanovnem aktu, pravilnikih in poslovniku. Prav tako se v sklopu korespondenčne seje ne sme odločati o izvolitvi predsednika ali izvesti glasovanja o nezaupnici proti njemu.
Korespondenčna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme in katerega je v skladu z navodilom za izvedbo korespondenčne seje potrebno vrniti do predvidenega roka, določenega s sklicem seje.
Korespondenčna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.

27. člen

Predlog sklepa, ki je predložen na korespondenčno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina članov sveta, ki so do roka oddali svoj glas.
O korespondenčni seji se vodi zapisnik. Zapisnik korespondenčne seje se svetu predloži v potrditev na prvo naslednjo redno sejo sveta.
Dnevni red

28. člen

Predlog dnevnega reda seje pripravi predsednik v sodelovanju z Uradom. Dnevni red se praviloma sestavi na podlagi delovnega načrta sveta in prispelih predlogov za obravnavo.

29. člen

O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. Dnevni red in zaporedje točk dnevnega reda se sestavi tako, da se zagotovi čim večja učinkovitost seje. Praviloma se na začetek dnevnega reda postavijo točke, ki so vsebinsko zahtevnejše in obsežnejše.

30. člen

Na sejo se lahko podajo največ 3 ustna vprašanja ali pobude, odgovori na katere se podajo na naslednji seji. Utemeljitev vprašanja ali pobude se na seji lahko poda v največ 3 minutah. Podajo ustnega vprašanja oziroma pobude mora član sveta napovedati vsaj 1 dan pred začetkom
seje. Na seji se vprašanja in pobude podajajo v istem vrstnem redu, kot so prispele. Če število vprašanj in pobud na seji preseže 3, se ostala vprašanja in pobude uvrstijo na dnevni red naslednje seje ali se podajo pisno. Posamezni člani sveta lahko naznanijo eno vprašanje na sejo.
V kolikor član sveta ni zadovoljen z odgovorom, lahko poda pobudo za uvrstitev teme na dnevni red katere od naslednjih sej. Za sprejem pobude je potrebna več kot ½ glasov vseh navzočih članov.
Potek seje

31. člen

Sejo sklicuje in vodi predsednik ali z njegove strani pooblaščeni podpredsednik oziroma član sveta. Na začetku seje predsedujoči seznani svet, kateri člani so upravičili svojo odsotnost. Seja se nadaljuje z ugotavljanjem sklepčnosti, navodili predsedujočega o načrtovanem poteku seje ter s potrjevanjem zapisnika prejšnje seje in morebitnih izrednih ali korespondenčnih sej.
Seje sveta se načrtujejo tako, da čas njihovega trajanja ne preseže 5 ur. Svetniki se z večino glasov prisotnih lahko odločijo, da bodo sejo nadaljevali kljub izteku predvidenega časa. V čas trajanja seje se ne štejejo odmori, ki jih predsedujoči odredi po lastni presoji ali na pobudo članov sveta.

32. člen

Predlog dnevnega reda poda predsednik ob sklicu seje. Pred pričetkom seje lahko predsednik svoj predlog dnevnega reda razširi ali umakne točko dnevnega reda z obrazložitvijo razloga za takšno odločitev. Ko predsednik ni predlagatelj točke, za katero predlaga razširitev ali umik, se o tem glasuje.
Člani Sveta lahko podajo predlog sprememb dnevnega reda. O vsaki spremembi se glasuje posebej.
Na dnevni red se lahko uvrstijo tiste točke, ki so pripravljene za obravnavo. Pogoji za uvrstitev na dnevni red so:
- da predlagana vsebina sodi v pristojnost MSNSOL in
- da je predlagatelj zagotovil potrebna gradiva.
Po sprejetju posamičnih odločitev za umik ali za razširitev dnevnega reda, svet glasuje o potrditvi celotnega dnevnega reda.
Po odločanju o uvrstitvi ali umaknitvi posameznih točk na dnevni red oziroma z njega, Svet glasuje tudi o potrditvi celotnega dnevnega reda. V primeru, da dnevni red ni izglasovan, se šteje, da niso podani pogoji za izvedbo sklicane seje.

33. člen

Med sejo lahko predsedujoči predlaga zamenjavo vrstnega reda obravnave posameznih točk ali združitev obravnave tematsko povezanih točk. Predlagane spremembe potrdi občinski svet z navadno večino prisotnih.

34. člen

Predlagatelj točke dnevnega reda ima pravico podati uvodno obrazložitev v trajanju največ 10 minut. Časovno daljše, največ 15-minutne, uvodne obrazložitve so dovoljene v primeru sprejemanja proračuna, statuta in poslovnika sveta ter razvojne strategije
Razprava člana sveta lahko traja največ 5 minut, pri razpravi o proračunu, statutu in poslovniku pa 10 minut.
Na seji sveta nihče ne sme govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči poskrbi, da govorca med njegovo razpravo nihče ne moti.

35. člen

Razprava točki dnevnega reda se omeji na vsebino gradiva, ki je podano za glasovanje. Pri posamezni točki dnevnega reda se praviloma lahko spregovori enkrat.
Na razpravo člana sveta se lahko poda replika v največ 2 minutah. Vsak član dobi besedo le za eno repliko.
V kolikor predlagatelj posamezne točke dnevnega reda ni predsednik, lahko slednji ali z njegove strani pooblaščena oseba svoje mnenje poda v obsegu, ki je določen za predlagatelja.

36. člen

Po uvodnih obrazložitvah posameznih točk dnevnega reda se svet seznani z mnenjem in stališčem pristojnih komisij sveta. Komisije sveta podajajo svoje mnenje, v katerih navedejo trditve za in proti obravnavani vsebini ter se opredelijo za ali proti predlogu predlagatelja.
Mnenje komisij lahko poda predsednik oziroma član posamezne komisije. Seznanjanje z mnenjem komisije lahko traja največ 5 minut.

37. člen

Zaradi odmora oziroma potrebe po posvetovanju lahko predsedujoči prekine sejo za nedoločen čas.
Predsedujoči prekine sejo, če niso zagotovljeni pogoji za njeno izvedbo zaradi nastale nesklepčnosti, motenja poteka seje s strani prisotnih ali drugih utemeljenih razlogov. O nadaljevanju prekinjene seje oziroma o novem terminu nadaljevanja seje se člane sveta obvesti v roku 3 dni

38. člen

Osebam, ki kršijo določbe tega poslovnika ali s svojim vedenjem onemogočajo nemoten potek seje, predsedujoči najprej opozori oziroma jim vzame besedo, nato jim izreče ustni opomin pred odstranitvijo s seje. Če opomin ne zaleže, lahko predsedujoči predlaga odstranitev osebe s seje
ali prekine sejo. O odstranitvi osebe s seje odloča svet z navadno večino prisotnih članov.
Prisotna javnost ne more sodelovati pri delu sveta in ne sme motiti seje. V primeru motenja seje lahko predsedujoči odredi izključitev javnosti ali prekine sejo.
Odločanje

39. člen

Svet je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem ter na začetku nadaljevanja seje po odmoru ali prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na seznamu navzočnosti.
Če je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, je svet sklepčen, če je na seji navzočih najmanj 2/3 vseh članov sveta.
Tisti člani sveta MSNSOL, ki pri javnih zavodih in drugih organizacijah, katerim je MSNSOL ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica, hkrati opravljajo tudi funkcijo direktorja ali hkrati opravljajo funkcijo župana ali podžupana, ne smejo glasovati pri tistih točkah dnevnega reda, ki se nanašajo na ustanovo, organizacijo ali Občino, ki jo vodijo. Dotični član sveta se mora sam izločiti iz glasovanja. Če tega ne stori, ga predsedujoči opozori. V kolikor se navedeni član ne strinja s predlogom predsedujočega o izločitvi pri konkretni točki dnevnega reda, se do tega predloga brez razprave opredeli svet z navadno večino prisotnih članov. Izključeni član sveta lahko pri razpravi o zadevni točki dnevnega reda sodeluje kot predstavnik strokovne javnosti in s svojo prisotnostjo ne sme vplivati na rezultat glasovanja. Takšno sodelovanje člana sveta na seji se zabeleži v zapisnik.

40. člen

Sklepi so veljavni, če jih na seji sveta izglasuje več kot polovica prisotnih članov, če statut ali poslovnik ne določa drugače.

41. člen

Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem svet odloča v primeru, če tako sklene pred odločanjem o danem primeru ali vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko poda predsednik ali ena tretjina prisotnih članov Sveta.
Za potrditev predloga o tajnem glasovanju je potrebna navadna večina prisotnih članov sveta.

42. člen

Predsedujoči glasovanje odredi na način, da najprej predlaga, da glasujejo »ZA« predlagani sklep, po zaključku glasovanja za pa predlaga glasovanje »PROTI« predlaganemu sklepu. O enem vprašanju lahko vsak član glasuje le enkrat, razen če se glasovanje v celoti ponovi.
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in razglasi rezultat glasovanja, skupaj s številom neoddanih ali vzdržanih glasov.

43. člen

Glasovanje se opravi z dvigom rok, z glasovanjem preko elektronske pošte ali s pismom (pri korespondenčni seji) ali z glasovnicami pri tajnem glasovanju.

44. člen

Tajno glasovanje na predlog predsednika izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje svet. Dva člana na predlog predsedujočega izvoli svet. Tretji član je sodelavec urada na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnične naloge v zvezi z glasovanjem opravi predstavnik Urada MSNSOL.
Za izvedbo glasovanja se natisne enako število po meri, obliki in barvi enakih glasovnic, kolikor je članov Sveta. Glasovnice se overijo s pečatom MSNSOL.
Pred začetkom tajnega glasovanja predsedujoči določi konec glasovanja. Po preteku tega roka predsedujoči zaključi glasovanje.

45. člen

Na glasovnicah se navede predlog, o katerem se odloča, ter možnosti odgovora »DA« in »NE«. Član sveta glasuje z obkrožitvijo besede »DA« ali »NE«.
Na glasovnicah, ki se uporabljajo pri volitvah, so navedeni številka ter ime in priimek kandidatov, ki so na glasovnicah navedeni po abecednem vrstnem redu priimkov. Član Sveta obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, ki ga želi podpreti; lahko obkroži toliko številk, koliko članov je na podlagi navodil na glasovnici treba izvoliti za določen položaj ali v določen organ.

46. člen

Pred izvedbo tajnega glasovanja komisija, ki je odgovorna za tajno glasovanje, prešteje glasovnice ter pregleda in pripravi volilno skrinjico.
Komisija razdeli glasovnice članom Sveta in zabeleži, kateri člani Sveta so prevzeli svojo glasovnico.
Glasovanje poteka v za to določenem prostoru, v katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
Član sveta izpolni glasovnico in jo vrže v volilno skrinjico.
Po zaključku glasovanja se člani komisije, odgovorne za izvedbo tajnega glasovanja, umaknejo v ločen prostor, da bi ugotovili rezultate glasovanja.

47. člen

Za izvedbo tajnega glasovanja odgovorna komisija po zaključku glasovanja ugotovi rezultate glasovanja.
Ugotovitev rezultata glasovanja zajema:
- število razdeljenih glasovnic,
- število oddanih glasovnic,
- število neveljavnih glasovnic,
- število veljavnih glasovnic,
- število glasov »DA« in »NE«; v primeru glasovanja za kandidate število glasov, ki jih je prejel posamezni kandidat,
- ugotovitev, ali je predlog izglasovan ali ne; v primeru glasovanja o kandidatih ugotovitev, kateri kandidati so izvoljeni.
O rezultatih glasovanja se pripravi zapisnik, ki ga podpišejo osebe, ki so sodelovali v izvedbi glasovanja.
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov glasovanja le-te razglasi na seji sveta.

48. člen

Če kateri od članov sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja in njegovemu rezultatu, lahko svet z navadno večino prisotnih članov odloča o ponovitvi glasovanja.
O ponovitvi glasovanja svet sklepa brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku glasovanja ali njegovemu rezultatu, oziroma na predlog predsedujočega. O isti zadevi se lahko glasuje največ dvakrat. Tajnega glasovanja ni mogoče ponoviti.
Zapisnik seje Sveta

49. člen

O sejah Sveta se posname tonski zapis. Tonski zapis se hrani v arhivu sveta za časa aktualnega mandata. Zvočni zapis se hrani v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in hrambo dokumentarnega gradiva, najmanj pa za čas do konstituiranja novega sveta.
Člani sveta in drugi prisotni na seji imajo po predhodnem dovoljenju predsedujočega pravico prisluhniti tonskemu zapisu, razen tistih delov seje, ki so bili zaprti za javnost. Tonskemu zapisu se lahko prisluhne v prostorih urada ob prisotnosti pooblaščenega zaposlenega.
Prepis tonskega zapisa seje se pripravi primeru morebitnih dvomov v zvezi z vsebino zapisnika ali potekom seje oziroma na zahtevo vsaj 5 članov sveta.
Prepis tonskega zapisa je po pravilih, ki veljajo za zapisnik, javen in javno dostopen.

50. člen

O sejah sveta se piše zapisnik, v katerem se navedejo naslednji podatki: dnevni red, prisotnost na seji, gradiva seje in proces odločanja s povzetkom razprav, rezultat odločanja ter potek celotne seje. K zapisniku se priloži na sejo vloženo oziroma na seji obravnavano originalno gradivo. Na izrecno zahtevo člana sveta se povzetek njegove razprave ali mnenja zapiše v zapisnik. V zapisniku se obvezno navede, če je kateri član bil izločen iz razprave o posamezni točki dnevnega reda, in podatek, kdo je sprejel to odločitev: sam član sveta ali svet z glasovanjem.

51. člen

Za pripravo zapisnika je odgovoren urad MSNSOL. Potrjen zapisnik podpišeta predsedujoči ter zapisnikar.
Zapisnik se v 15 dneh od seje pošlje članom sveta, ki imajo na voljo dodatnih 8 dni, da na zapisnik podajo pripombe. Pripombe se podajo pisno.
O pripombah članov sveta odloča svet ob potrditvi zapisnika. Zapisnik seje z navadno večino prisotnih članov sprejme svet pred razpravo o dnevnem redu naslednje seje.

52. člen

Izvirnike sklepov, pravilnikov, dokumentov sveta, zapisnike sej sveta ter ves pisni material MSNSOL in njenih komisij se kot trajni dokumenti hrani v stalni zbirki dokumentov urada.

53. člen

Administrativno, organizacijsko in strokovno podporo za pripravo, organizacijo in izvedbo sej sveta in komisij nudi Urad po navodilih predsednika. Predsednik sveta pooblasti zaposlenega, ki je v rednem delovnem razmerju z vodstvomurada.

V. KOMISIJE SVETA

54. člen

Svet ima stalne in začasne komisije, ki so posvetovalni organi sveta; ustanavljajo z namenom, da se zagotovi sodelovanje strokovne javnosti pri delu sveta. Komisije dajejo nezavezujoča mnenja, stališča in predloge pri vsebinsko zahtevnejših točkah dnevnega reda. Stalne komisije določa statut MSNSOL.

Nadzorni svet je najpomembnejši nadzorni organ MSNSOL, zato ima poseben pravni status, delovno področje in pristojnosti. Komisije pri svojem delu praviloma postopajo v skladu z delovnim načrtom sveta.
Prvo sejo skliče predsednik komisije v 60 dneh od imenovanja članov komisije.

55. člen

Po potrebi lahko svet ustanovi tudi začasne komisije. Svet določi namen začasne komisije, število njenih članov in načrtovan čas njenega delovanja. Člane začasne komisije imenuje svet na predlog predsednika sveta. Po prenehanju pogojev za njeno delovanje začasna komisija preneha z delovanjem.

56. člen

Predsednik komisije organizira in vodi delo komisije, sklicuje njene seje in zastopa njena mnenja, stališča in predloge. Z namenom učinkovitejšega dela lahko svoja pooblastila prenese na druge člane komisije.
Seje komisij se skličejo za obravnavo zadev po programu komisije, po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo predsednika.
Gradiva za sejo komisije – razen v izrednih in utemeljenih primerih – se članom komisije pošljejo vsaj 3 dni pred sejo komisije.
Komisija svoje delo opravlja v sklopu sej. Komisija je sklepčna, če je na seji prisotna večina njenih članov, svoje odločitve (mnenja, stališča in predloge) sprejema z večino oddanih glasov.
Glasovanje v komisiji je javno.
Če član komisije neupravičeno manjka na dveh zaporednih sejah, lahko komisija svetu predlaga razrešitev dotičnega člana komisije.

57. člen

Na seje sveta so praviloma povabljeni predsednik in tisti strokovni sodelavci Urada, ki sodelujejo v pripravi pravnih predpisov, o katerih se bo razpravljalo na seji sveta. Predsednik komisije na sejo lahko povabi tudi drugo strokovno javnost.

VI. SPREJEMANJE ODLOČITEV IN PREDPISOV IZ PRISTOJNOSTI SVETA

58. člen

Pristojnosti sveta pri sprejemanju odločitev ter predpisov določa ta poslovnik in Statut MSNSOL.
Predlagatelj sklepa je lahko predsednik, član sveta ali komisija sveta.

59. člen

S tem poslovnikom se podrobneje določi potek sprejemanja statuta, proračuna ter drugih pravnih aktov, ki so v pristojnosti sveta.
Vse druge odločitve se sprejemajo po postopkih, ki so določeni za vodenje seje in z navadno večino prisotnih članov sveta.

60. člen

Svet sprejema sledeče pravne akte:
− statut,
− poslovnik,
− proračun, končni račun in delovni načrt,
− pravilnike,
− navodila,
− sklepe.
Svet poleg tega sprejema stališča, predloge, poročila ter obvezne razlage, ki se nanašajo na določbe statuta in druge splošne pravne akte; nadalje v skladu z zakoni in statutom izdaja mnenja in privolitve.
Statut in poslovnik sveta se objavita v Népújságu in drugih uradnih glasilih, ki jih s sklepom določi svet.
O pravnih aktih, ki jih mora sprejeti – razen proračuna, statuta in poslovnika –, Svet praviloma odloča na eni sami seji. Na tej seji se izvede splošna razprava in glasovanje o zadevnem pravnem aktu.
Svet lahko sklene, da dani pravni akt obravnava v dvostopenjski obravnavi, torej v sklopu dveh sej.
Spremembe statuta in poslovnika se lahko sprejmejo tudi v enostopenjski obravnavi.
Postopek za sprejemanje statuta in poslovnika

61. člen

Statut in poslovnik se sprejmeta po dveh obravnavah. Prva obravnava se začne z uvrstitvijo zadevne točke na dnevni red seje sveta. Obravnava poteka v skladu z določili tega poslovnika za vodenje seje. Po koncu prve obravnave prisotni člani sveta z navadno večino glasujejo o tem, ali se sprejemanje statuta nadaljuje v drugi obravnavi ali pa se predlog zavrne.
Po prvi obravnavi predlog lahko umakne tudi predlagatelj. V primeru nadaljevanja razprave svet sprejme predloge in stališča, ki so bila oblikovana v prvi obravnavi, na podlagi katerih predlagatelj predlog dopolni za drugo obravnavo.

62. člen

Drug obravnava se začne z uvrstitvijo predloga na dnevni red seje sveta.
Pred začetkom obravnave predlagatelj najprej pojasni, katere pripombe in predloge je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval.
Pri drugi obravnavi predloga lahko člani sveta spremembe in dopolnitve predlagajo v amandmajih. Amandma lahko vloži tudi predsednik.

63. člen

Posamezni člani sveta k predlogu lahko vložijo amandma do tretjega dne pred obravnavo. Na sami seji lahko do konca razprave o danem členu amandma vloži tretjina članov sveta, predsednik ali predlagatelj. Za pripravo in utemeljitev amandmaja lahko med sejo predlagatelj prosi za odmor, ki lahko traja največ 30 minut. V kolikor amandma ni vložen pisno in ni opremljen z obrazložitvijo, predsedujoči ne dovoli razprave in odločanja o njem.

64. člen

Predsedujoči predstavitev prispelih amandmajev omogoči v vrstnem redu, kakor so amandmaji prispeli. Posamezne amandmaje se lahko predstavi v največ 5 minutah; po tem svet z navadno večino odloča o tem, če je amandma ustrezen za nadaljnjo obravnavo ali jo zavrne in jo s tem izključi iz nadaljnje razprave.
V primeru nadaljnje razprave o amandmaju lahko posamezna razprava traja 3 minute, posamezna replika pa 1 minuto. Pri obravnavi vsakega amandmaja lahko posamezni član poda največ 1 razpravo in 1 repliko. Po razpravi svet glasuje o sprejetju amandmaja. Amandma se sprejme z navadno večino prisotnih članov. Po glasovanju o vseh amandmajih svet glasuje o sprejetju celotnega statuta ali poslovnika.
Postopek za sprejemanje proračuna

65. člen

V skladu s Statutom MSNSOL predlog proračuna vloži predsednik.
Predsednik MSNSOL pošlje vsem članom sveta predlog proračuna z vsemi njegovimi obveznimi sestavinami hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava (prva obravnava).
Po seznanitvi s predlogom proračuna svet opravi splošno razpravo in sprejme sklep o tem, ali je predlog primeren za nadaljnjo razpravo.
Če po mnenju Sveta predlog ni ustrezna podlaga za nadaljnjo razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži predsedniku, da predloži svetu popravljen predlog proračuna.
Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v nadaljnjo razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v nadaljnjo razpravo predsednik. V nadaljnji razpravi se določi rok za vlaganje pripomb in predlogov k predlogu proračuna.
Predlog proračuna mora biti v nadaljnji razpravi najmanj 10 dni.

66. člen

V času nadaljnje razprave lahko predlog proračuna obravnavajo komisije sveta.
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se podajo predsedniku ali strokovni službi, odgovorni za sprejem proračuna.

67. člen

Najkasneje v 10 dneh po končani nadaljnji razpravi o predlogu proračuna predsednik pripravi dopolnjeni odlok o proračunu MSNSOL (druga obravnava) ter skliče sejo sveta.
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje 3 dni pred sejo sveta. Amandmaji se pošljejo predsedniku in strokovni službi, zadolženi za pripravo proračuna, fizično, po pošti ali preko elektronske pošte.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva za realizacijo predlaganega amandmaja.

68. člen

Pred začetkom obravnave predloga proračuna predsednik najprej pojasni, katere pripombe iz nadaljnje razprave oziroma pripombe in predloge komisij sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna ter poda svoje mnenje o amandmajih. Ob tem se lahko predsednik odloči za vložitev amandmaja na katerega od vloženih amandmajev. Če predsednik izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
Vloženi amandma lahko predlagatelj umakne vse do glasovanja o amandmaju.
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju predsednika na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

69. člen

Ko je končano glasovanje o amandmajih, predsednik ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom svet sprejme Odlok o proračunu ter njegove priloge.
Če proračun ni usklajen, lahko predsednik prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog uskladitve. V skladu s predlogom strokovne službe lahko predsednik prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga predsednik obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o odloku o proračunu.
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun MSNSOL ni sprejet.
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora predsednik predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog proračuna MSNSOL svet obravnava in o njem odloča v skrajšanem postopku, torej o njem lahko odloča na eni seji.

70. člen

Predsednik lahko med letom predlaga rebalans proračuna MSNSOL. V primeru, da rebalans proračuna vsebuje manjše uskladitve proračuna, se lahko sprejme po skrajšanem postopku.

71. člen

O predlogu drugih pravnih aktov iz svoje pristojnosti svet odloča na eni seji, če Statut ne določa drugače.
Postopki sprejemanja predpisov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu, se z začetkom novega mandata ustavijo oziroma se ponovno začnejo.
Če svet presodi, da mora v zvezi z obravnavanim gradivom pridobiti nadaljnje mnenje ali privolitev, za to določi novi rok s sklepom.

VII. VOLITVE IN IMENOVANJA

72. člen

Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu MSNSOL pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.

73. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer vsak član sveta lahko glasuje največ za toliko kandidatov, koliko se jih voli. Za isto funkcijo pa se lahko glasuje tudi na način zaprte liste kandidatov. O tem odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.

74. člen

Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pri čemer se voli ena oseba, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja.

75. člen

Člane komisij Sveta na podlagi predloga predsednika imenuje svet na podlagi liste kandidatov.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti ali na prihodnji seji sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov komisije.

76. člen

Postopek razrešitve se lahko začne na predlog predsednika oziroma 3 članov sveta. Predlog za razrešitev se vloži h komisiji.
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. Do predloga za razrešitev se opredeli tudi predsednik.
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj 8 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.

77. člen

Člani sveta, komisij in nadzornega odbora ter druge imenovane osebe imajo pravico odstopiti s funkcije, za katero so bili izvoljeni ali imenovani.
Pisna izjava o odstopu mora biti podana uradu MSNSOL. Predsednik sveta hkrati s predlogom o prenehanju članstva svetu predlaga tudi novega kandidata. Svet odloča s sklepom.

VIII. RAZMERJA MED PREDSEDNIKOM IN SVETOM

78. člen

Predsednik poskrbi za izvrševanje odločitev sveta. Če predsednik ne more zagotoviti izvršitev sklepa, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. Za izvrševanje sklepov je
odgovoren tudi Urad. V kolikor je sprejeti sklep sveta nezakonit ali njegova vsebina ni v pristojnosti MSNSOL, ga mora predsednik zadrži in o tem obvesti svet.

79. člen

Predsednik in Urad poskrbita za objavo splošnih pravnih aktov sveta. Predsednik skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet opozoriti na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom MSNSOL.

IX. SPREMEMBA, DOPOLNITVE IN RAZLAGA POSLOVNIKA

80. člen

Ta poslovnik, njegove spremembe in dopolnitve svet sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.

81. člen

Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, med sejo sveta poslovnik razlaga predsedujoči in strokovne službe Urada. Če je potrebno, se prekine obravnava točke dnevnega reda in se naloži strokovni službi urada, da poda pojasnila in obrazložitve, ki so potrebne za izvajanje tega poslovnika. V kolikor svet s podanim mnenjem ni zadovoljen, se zadeva preda v obravnavo Statutarno-pravni komisiji, ki poda svoje mnenje do naslednje seje sveta.
Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik strokovna služba Urada, v zahtevnejših primerih pa Statutarno-pravna komisija ali kompetentna institucija.
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala Statutarno-pravna komisija, odloči svet.

X. KONČNE DOLOČBE

82. člen

Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v madžarskem jeziku v tedniku Népújság.

83. člen

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava, sprejet 2. februarja 2009, in njegove spremembe.

Judit Vida Törnár,
predsednica Sveta MSNSOL